Caffe Bar

Gyo je napisal/a:

"Oprosti, ker si morala toliko čakati, ena učenka me je malo zadržala. Ja, use je uredu. Greva na kavo, častim jaz seveda ?" ji je razložila in povabila na pijačo, predvsem pa na pogovor, ki spada k le-tej.
Gyo je bila viddno vznemirjena in komaj je čakala, da bi prijateljico povprašala za nasvet, kje bi našla kakšnega dobrega detektiva. Res, da je bila tudi Abigail detektivka, a Gyo se je zbala, da bi morda morilec njene družine škodil tudi Abi, če bi se preveč vtikala v vso zadevo.

''Je že vredu.'' je zamahnila z roko. ''No, me veseli, da nimaš kakih težav.'' se je nasmehnila Abigail prijateljici in pokimala. ''Velja. Greva kar na trg v Caffe Bar.'' je predlagala in ji pomignila, potem pa sta se napotili po ulici navzdol proti trgu.
Ko sta prispeli do velikih steklenih vrat, nad katerimi je bila ljubka tabla Caffe Bara, je Abi odrinila vrata in vstopila. Poiskala je prosto mizo, ki jo je našla le s težavo, ker je bil bar zelo obiskan, potem pa sedla in se slekla. Pomignila je natakarju in počakala še na Gyo.
Naročila je veliko kavo in se udobneje namestila. ''In, kako si drugače? Vse vredu?'' je vprašala.

Abi se je napol zaskrbljeno napol presenečeno zazrla v prijateljico, čeprav je vedela, kam cilja. ''Razumem ja, vse skupaj je bil zate čisto prevelik udarec.'' je pokimala. ''Jaz si ne predstavljam, kaj bi bilo, če bi izgubila še sina.'' je zavzdihnila in se kar stresla ob misli na to.
''Samo povej, kaj lahko naredim zate.'' je potem rekla in se zazrla v Gyo. Vedela je, da se bo verjetno nanašalo na njeno izgubljeno družino, a mogoče je bilo še kaj drugega za vsem skupaj. Upala je, da Gyo nima še kakih drugih težav poleg tega.

"Rada bi, da mi priporočiš kakšnega dobrega, zanesljivega detektiva. Saj vem ,da s iti odlična v tem delu, a nebi te rada izpostavila nevarnosti. Človek, ki je ubil moje najdražje je dovolj nor, da bi se spravil tudi nate, če bi izvedela kaj preveč, me razumeš ? No sicer, če se odločiš, da primer prevzameš ti, ti ne bom poskušala preprečiti, a si mi kot sestra, grozno bi me pekla vest, če bi se še tebi kaj zgodilo." je Gyo razložila situacijo prijateljici.




(( em kaj morem sedaj obvestiti admine da bi rada najela detektiva al gdaj ? ))

[sej maš mene že tuki, ni treba ]

Abigail je prisluhnila pripovedi prijateljice in vmes nekajkrat prikimala, potem pa za hip počakala, da je natakar oddal kavi in se mu zahvalila, preden je nadaljevala. Vse pač ni bilo za vsaka ušesa.
''Razumem ja, in tudi dvomim, da bi sama imela čas prevzeti primer, a trenutno so vsi najboljši na terenu za več dni. Boš lahko počakala še kak dan, ali boš zadovoljna tudi s kakim malo slabšim in manj izkušenih detektivom?'' je vprašala. Sama ne bi tvegala, a če se je mudilo...

(( aha super, ma sm mislla da morem še dodatno obvestit ))

"Praviš torej, da so vsi najboljši zasedeni ? Tisti manj izkušeni, so vredni zaupanja ? Mislim, a bi bili sposobni sprejet ta primer ? Kajti ni problem počakati par dni, a rada bi obiskala starša v Franciji, zato me zanima, če me detektiv potrebuje med iskanjem ? No, sej bi manjkala samo par dni, ampak vseeno, rada bi, da bi primer stekel čim prej, ne pa, da bi rabili mene čakati. " se je pozanimala pri prijateljici in naredila požirek kave. Bila je zelo dobra in jo je kar nekako 'zbistrila'.

Abigail je spet utihnila in poslušala, vmes pa pridno pila kavo in si prižgala še cigareto. Odkar je rodila, je spet začela kaditi in te razvade se ne more otresti. Škatlico je ponudila tudi Gyo in potem skomignila. ''Ne vem, zaradi njihove neizkušenosti v tem poslu jim ne zaupamo velikih primerov, čeprav imajo brez dvoma najboljšo podlago med novinci, saj jih pred sprejemom testiramo. Iz takih vedno dobimo elitne detektive, a na začetku je vsak sadež zelen.'' je pojasnila. ''Kar pa se tiče tvojega izleta, se mi zdi, da bi lahko šla, še vedno pa bi te gotovo kdo kdaj poklical po telefonu, če bi bilo kaj nujnega.'' je pokimala.

''No ja, to o prevzemu je težko, ker se vse skupaj prekine in nekateri podatki so zaupni torej obstajajo samo med enim detektivom in klientom in tako dalje...'' je pojasnjevala Abigail. ''Sicer pa en teden lahko počakaš in takrat ti garantiram, da boš dobila najboljšega detektiva ki ga bomo tisti hip imeli. Tako da greš brez težav lahko domov.'' je dodala z nasmehom in popila še malo kave.
''Pa drugače? Še kdaj načrtuješ imeti družino?'' je potem vprašala resneje in odložila skodelico.

''Razumem ja.'' je spet pokimala Abigail, saj je vsaj del prijateljičine bolečin okusila, ko jo je zapustil mož, a ostal ji je vsaj Matthias. ''Matt? Oh, odlično. Mesec dni nazaj je bil star tri leta in je že prava mala nadloga.'' se je nasmehnila, čeprav ni želela vzbujati preveč grenkih spominov. ''To sme ti rekla že stokrat, pa ti bom še tolikokrat, če bo treba: pri meni in Matthiasu si vedno dobrodošla, tudi kadar potrebuješ samo malo pomoči, da se pobereš.'' je rekla in svojo roko položila čez njeno. ''Vredu? Obišči naju spet kdaj.'' je potem dodala in ji podala robček iz torbice.

Abigail se je zasmejala in pokimala. ''Vem ja, mi ni treba pravit. Sem videla, kako je metalo mojega brata in slišala, kako je metalo mene, tako da...'' se je namuznila.
''Obišči naju kadar hočeš, obema z Matthiasom bo družba koristila, prav tako pa bo verjetno koristilo tudi tebi, da se kdaj malo poigraš z njim ali greš kam s prijatelji.'' ji je rekla resno in popila kavo.
''No, prav, pa takrat, potem se bova lahko pogovorili še o primeru.'' se je strinjala Abi.
''Kdaj pa greš?'' je potem menjala temo, da ne bi preveč razorala grenkih spominov.

Abigail je samo zamahnila z roko. ''Za take stvari, ki so že samoumevne, se mi ne zahvaljuj.'' je rekla in se ji nasmehnila ter popila še zadnje kaplje kave. Ošinila je uro in potem prisluhnila načrtu. ''Uau, torej si kar na kratkem s časom.'' se je nasmehnila.
''Joj no, nič hudega Gyo, čisto razumem. Saj bom sama tudi šla. Če grem peš, bom Matthiasa ravno dvignila iz vrtca.'' je pojasnila. Na mizo je položila denar za obe in vstala ter se začela oblačiti. Ko sta bili nared, sta stopili ven in Abi se je z objemom poslovila od prijateljice. ''Srečno potuj in se vidiva, ko se vrneš.'' se ji je spodbudno nasmehnila ter se poslovila od nje, potem pa počasi odšla na desno v smeri vrtca.